Nedeljske meditacije so zame postale pravi otoček miru. Doma vsi vedo, da jih imam, in me takrat pustijo pri miru. Po meditacijah nisem sitna, nisem razdražena – ravno obratno. Vse se nekako nežno postavi na svoje mesto. Proces je prijeten, zanimiv in varen. Zelo lepo nas vodiš – čuti se, da točno veš, kaj delaš. Ta občutek varnosti mi ogromno pomeni.

Med meditacijami se poglablja samorefleksija in zavedanje. Obzorja se mi širijo in vedno bolj jasno vidim svoje vzorce. Ravno pred kratkim sem dobila močan uvid, da je moja glavna naloga v življenju to, da se umirim, da ne prilivam več ‘olja na ogenj’.  Prej sem se znala hitro vznemiriti, s tem pa tudi izčrpati sebe in okolico. Zdaj pa čutim, da če vsak dan ohranjam to zavedanje in namero, se začne vse ostalo urejati samo od sebe. Počasi, košček za koščkom, se gradi stabilnost. Postajam bolj trdno zasidrana v sebi. Korenine so globlje, močnejše. Stojim za sabo. Čutim več integritete in znam vedno bolje poskrbeti zase. Tudi zelo konkretno – grem prej spat, bolj čutim, kaj potrebujem, in si to tudi dovolim.

Te meditacije so mi res dragocene. Dajejo mi občutek, da sem vodena čvrsto, mirno in z jasnostjo. In to mi daje zaupanje, da lahko grem skozi življenje bolj mirno in z več notranje stabilnosti.